-
1 rate
[reit] 1. noun1) (the number of occasions within a given period of time when something happens or is done: a high (monthly) accident rate in a factory.) odstotek2) (the number or amount of something (in relation to something else); a ratio: There was a failure rate of one pupil in ten in the exam.) delež3) (the speed with which something happens or is done: He works at a tremendous rate; the rate of increase/expansion.) hitrost4) (the level (of pay), cost etc (of or for something): What is the rate of pay for this job?) tarifa5) ((usually in plural) a tax, especially, in United Kingdom, paid by house-owners etc to help with the running of their town etc.) pristojbina2. verb(to estimate or be estimated, with regard to worth, merit, value etc: I don't rate this book very highly; He doesn't rate very highly as a dramatist in my estimation.) ceniti- rating- at this
- at that rate
- rate of exchange* * *I [réit]nounrazmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija, nautical razred; poprečna hitrost (hoja, hod)at any rate — v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojnoat the rate of — po ceni od, po tečaju odat the rate of 5 pounds — za ceno, po ceni ɜ funtovat that rate — v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to takoat this rate — na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljevalat a tremendous rate — s strašansko, z noro brzino, hitrostjoby no rate — nikakor, na noben načinrate of exchange — menjalni tečaj; borzni tečajdeath-rate — število smrti, umrljivosta second-rate hotel — hotel II. kategorijeII [réit]transitive verboceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati ( among med, kot); British English oceniti davek, obdavčiti; nautical uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo; slang zaslužiti (kaj) po svojem položaju; intransitive verb biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med), biti ocenjento rate up a property — oceniti lastnino višje, kot je vrednaIII [réit]transitive verb & intransitive verbošteti, ukoriti, ozmerjati, grajati (at koga), psovati ( for zaradi)IV [réit]transitive verb & intransitive verbgoditi; rositi, močiti (lan) -
2 bank-rate
[baeŋkreit]nounbančna obrestna mera -
3 deposit-rate
[dipɔzitreit]nounobrestna mera na bančne vloge -
4 interest
['intrəst, ]( American[) 'intərist] 1. noun1) (curiosity; attention: That newspaper story is bound to arouse interest.) zanimanje2) (a matter, activity etc that is of special concern to one: Gardening is one of my main interests.) zanimanje3) (money paid in return for borrowing a usually large sum of money: The (rate of) interest on this loan is eight per cent; ( also adjective) the interest rate.) obresti; obresten4) ((a share in the ownership of) a business firm etc: He bought an interest in the night-club.) delež5) (a group of connected businesses which act together to their own advantage: I suspect that the scheme will be opposed by the banking interest (= all the banks acting together).) interesi2. verb1) (to arouse the curiosity and attention of; to be of importance or concern to: Political arguments don't interest me at all.) zanimati2) ((with in) to persuade to do, buy etc: Can I interest you in (buying) this dictionary?) zbuditi zanimanje•- interesting
- interestingly
- in one's own interest
- in one's interest
- in the interests of
- in the interest of
- lose interest
- take an interest* * *I [íntrist]nouninteres, zanimanje (in za); udeležba; važnost, pomen; economy udeležba, delež, pravica do deleža (in); economy (samo singular) obresti; vpliv ( with na), oblast ( with nad); prid, korist, dobiček; juridically pravica, zahteva (in)ex interest, free of interest — brez obrestifiguratively to return s.th. with interest — vrniti kaj z obrestmito be of interest to — biti zanimiv za, mikati kogato study the interest of s.o. — imeti korist nekoga pred očmito have an interest in s.th. — imeti delež v čemto take an interest in sth. — zanimati se za kaj, potegovati se za kajto make interest with s.o. — vplivati na kogato have interest with s.o. — imeti vpliv pri komto excite s.o.'s interest — zbuditi zanimanje pri komto obtain s.th. through interest with s.o. — dobiti kaj po zvezahto use one's interest with one for s.o. — zavzeti se za koga pri kompolitics sphere of interest — interesna sferaII [íntrist]transitive verbzbuditi zanimanje (in za); zanimati, zainteresirati; vplivati, privlačitito interest o.s. in — zanimati se za -
5 nominal
['nəminəl]1) (in name only, not in reality: He is only the nominal head of the firm.) formalen2) (very small: He had to pay only a nominal fine.) neznaten* * *[nɔminəl]adjective ( nominally adverb)nominalen, imenski, po imenu; neznaten, majhengrammar samostalniški; economy nominal capital — osnovni kapitaljuridically nominal consideration — formalno povračilo (npr. $1)nominal rank — častni naslov, naslov samo po imenu (npr. konzul)economy nominal par — imenska vrednosteconomy nominal parity — pariteta imenske vrednostieconomy nominal interest — nominalna obrestna meraeconomy nominal price — nominalna (nizka) cenaeconomy technical nominal value — nominalna vrednostgrammar nominal inflexion — samostalniška sklanjatev -
6 shave
[ʃeiv] 1. verb1) (to cut away (hair) from (usually oneself) with a razor: He only shaves once a week.) briti (se)2) ((sometimes with off) to scrape or cut away (the surface of wood etc): The joiner shaved a thin strip off the edge of the door.) stružiti3) (to touch lightly in passing: The car shaved the wall.) oplaziti2. noun((the result of) an act of shaving.) britje- shaven- shavings* * *I [šéiv]transitive verb(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)to shave o.s. — (o)briti se; intransitive verb (o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti; American striči, skubsti, goljufatito shave an egg figuratively skušati izbiti iz koga poslednji dinarto shave a note American kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno;II [šéiv]nounbritje; oplazenje; ostružek; zlezenje (pri izpitu), tesno uitje; British English sleparija, trik; American oderuške obresti; technical skobljenje; strgaloa clean shave colloquially čista goljufijashave hook technical strgulja, strgačato have a shave — dati se obriti, (o)briti seI had a close (near) shave figuratively za las sem ušel (nesreči)a good lather is half the shave figuratively dober začetek je polovica opravljenega dela
См. также в других словарях:
Temeljna obrestna mera — (in Slovene), abbreviated TOM, stood for the basic interest rate. It was used in Slovenia to reflect the current inflation. It had been quite common to bind loan rates to TOM in Slovenia because of relatively high and variable inflation in the… … Wikipedia
méra — e ž (ẹ) 1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrésten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obresti: obrestni obroki; obrestni znesek ◊ fin. obrestni kredit kredit, pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; efektivna obrestna mera obrestna mera, ki izhaja iz obrestnoobrestnega zneska in glavnice;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Bank of Slovenia — Banka Slovenije (Slovene) Headquarters Ljubljana Established 25 June 1991 President Marko Kranjec Central bank of Slovenia Website … Wikipedia
Banco de Eslovenia — Saltar a navegación, búsqueda Banco de Eslovena Banka Slovenije (esloveno) Tipo Banco del Estado Eslovenia Fundaci … Wikipedia Español
postópoma — prisl. (ọ̑) izraža, da dejanje poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: obrestna mera se je postopoma dvignila na pet, šest in celo na sedem odstotkov; oboroževanje je zajelo postopoma vse države drugo za drugo // publ. polagoma,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika